Barve imajo večji vpliv na nas, kot se zavedamo. Že samo z beljenjem sten lahko popolnoma spremenimo videz prostorov, saj ga barve poživijo, mu dajo energijo, izboljšajo razpoloženje in ustvarijo različna vzdušja.
S pomočjo barv prostor lahko navidezno povečamo ali zmanjšamo, oddaljimo ali približamo elemente, poudarimo namen prostora ali odpravimo prostorske pomanjkljivosti.
S kombinacijo barv ter naravne in umetne svetlobe dosežemo v prostoru različne občutke, kot so hladnost in svežina, toplota in prijetnost, lahkotnost in igrivost ali svečanost in eleganca.
Barvni krog je abstrakten, sistemsko urejen zaključen barvni sestav, v katerem so posamezne barve razporejene glede na spektralno vrednost. Vse barve barvnega kroga so v določenem medsebojnem razmerju, kjer nastopajo kot primarne, sekundarne, terciarne ali komplementarne.
Rdeča, rumena in modra so splošno znane kot primarne barve. Njihove sekundarne pa so zelena, oranžna in vijolična. Terciarne barve so zeleno rumena, rumeno oranžna, oranžno rdeča, rdeče vijolična, vijolična oz. modro vijolična in modrozelena. Vsak naslednji odtenek dobimo z mešanjem dveh sosednjih odtenkov.
Dimenzije barv
Barva ima tri dimenzije: barvni ton, svetlost in nasičenost. Z dodajanjem bele, črne in sive lahko iz osnovnega barvnega odtenka dobimo nešteto novih odtenkov.
Barve, ki jim dodamo črno ali belo barvo (torej, jih posvetlimo ali potemnimo), izgubijo svojo čistost oziroma nasičenost. Dodajanje nevtralne sive najbolj neposredno in učinkovito »umaže« določeno barvo. Seveda različne barve različno reagirajo na dodajanje sive, bele ali črne. Rumena s primesjo črne postane zelenkasta, rdeča s primesjo bele postane roza, vijolična s primesjo bele postane živahnejša.
- BARVNI TON: To so čiste barve, ki se spreminjajo po obodu barvnega kroga in se med sabo razlikujejo. Potujejo od rumene, oranžne, rdeče itd.
- SVETLOST: Dve ali več barv imajo lahko isti barvni odtenek, vendar različno stopnjo svetlosti. Če barvnemu odtenku dodamo črno ali belo, dobimo svetlejši ali temnejši odtenek.
- NASIČENOST: Intenzivnost ali čistost barvnega odtenka se spreminja, če barvnemu tonu dodajamo sivo. Pogovorno bi rekli, da je odtenek bolj »ubit«, zamolkel.
Kontrast med toplimi in hladnimi odtenki
Odtenke v barvnem krogu delimo na tople in hladne. Hladni odtenki so modri, zeleni, vijolični. Topli odtenki pa so rumeni, rdeči in oranžni.
Vsaki barvi lahko dodamo tudi podton, in sicer z dodajanjem bele, črne in sive, s čimer vplivamo na svetlost in intenzivnost odtenka.
Pri oblikovanju interierja redko uporabljamo čiste spektralne barve. Običajno uporabljamo “utišane” sive, osenčene črne ali svetlejše bele odtenke.
Topli in hladni odtenki v prostoru ustvarjajo različne občutke.
| Topli odtenki sončno blizu vznemerljivo težko suho zemeljsko |
Hladni odtenki senčno daleč pomirjevalno lahko vlažno nebeško |
Kako doseči harmonijo barv v prostoru
Da bi ustvarili resnično barvno harmonijo v svojem domu, je potrebno razumeti, katere barve dobro delujejo skupaj in zakaj. Kadar govorimo o harmoniji barv, pri tem ocenjujemo skupni učinek dveh ali več barv oz. barvno kombinacijo.
Po likovni teoriji barve lahko v splošnem kombiniramo na tri različne načine, in sicer glede na to, v kakšnem medsebojnem razmerju so v barvnem krogu. Imamo enotonske, sorodne in kontrastne barvne sheme oz. harmonije.
Enotonska ali monokromatska harmonija
Pri enotonskih harmonijah za kombiniranje uporabimo le eno barvo, vendar v več odtenkih. Tako se poigramo s svetlejšimi in temnejšimi toni ter na ta način ustvarimo “razgiban” prostor.
Sorodna ali analogna harmonija
Pri sorodnih harmonijah kombiniramo barve, ki so si sorodne oziroma ki ležijo druga ob drugi v barvnem krogu, kot so rumena, oranžna in rdeča.
Kontrastna ali komplementarna harmonija
Kontrastne harmonije predstavljajo kombinacije barv, ki v barvnem krogu ležijo ena nasproti druge: rdeče in zelene, rumene in vijolične, oranžne in modre ipd.
