Pogosta vprašanja (FAQ)

Pri sistemu Decor topping uporabljamo več različnih materialov. Za osnovno hidroizolacijo se uporablja HYDROSOL Express 1K. Na stenskih površinah kot dekorativni sloj nanašamo HYDROSOL Decor base, medtem ko za talne površine (in po želji tudi za stenske) uporabljamo HYDROSOL Decor floor. Zaključni sloj, tako na tleh kot na stenah, pa je HYDROSOL Polyurethane 2K.

Večina materialov se nanaša z gladilko, medtem ko se zaključni lak nanaša s kratkodlakim valjčkom. Za različne tehnike se uporabljajo tudi različna orodja, kar pa si lahko podrobneje ogledate v video posnetku.

HYDROSOL Decor base lahko niansiramo v vseh odtenkih iz JUB-ove barvne karte, medtem ko je HYDROSOL Decor floor na voljo v barvnem spektru od C do G. Če ustvarjamo gladko steno, lahko pred nanosom HYDROSOL Polyurethane nanesemo tudi notranjo barvo JUPOL Latex ali JUPOL Strong.

Seveda. Pri sanaciji keramičnih oblog odstranjevanje ni potrebno. Zadostuje nanos premaza AKRINOL Super grip plus, nato pa lahko nadaljujemo s sistemom HYDROSOL Decor.

Površine lahko čistite z običajnimi gospodinjskimi čistili, pri čemer je pomembno, da prvo temeljito čiščenje opravite šele po 14 dneh od zaključnega nanosa.

Če je sistem pravilno vgrajen, nima omejene življenjske dobe.

Fasadne površine, okužene z algami in plesnijo, pogosto vsebujejo tudi mikro razpoke.

OSNOVNA rešitev v 4 korakih:

1. Visokotlačno pranje in krtačenje površine.
2. Dezinfekcija s sredstvom ALGICIDE Plus.
3. Nanos osnovnega premaza REVITAL Primer NG.
4. Barvanje s fasadno barvo REVITALCOLOR.

NAPREDNA rešitev v 4 korakih:

1. Visokotlačno pranje in krtačenje površine.
2. Dezinfekcija s sredstvom ALGICIDE Plus.
3. Nanos osnovnega premaza REVITAL Primer NG.
4. Barvanje s fasadno barvo SILICONECOLOR San EXTRA.

Dotrajane fasadne površine, na katerih se pojavljajo razpoke, lahko privedejo do pospešenega propadanja zaključnega sloja fasade.

Rešitev v 2 korakih:

1. Nanos osnovnega premaza REVITAL Primer.
2. Barvanje z mikroarmirano fasadno barvo REVITALCOLOR, ki učinkovito premošča lasaste razpoke.

Fasade, ki so zaradi vplivov sonca in okolja izgubile intenzivnost  barve ter vodoodbojni učinek, lahko učinkovito obnovite.

Rešitev v 3 korakih:

1. Visokotlačno pranje površine.
2. Nanos osnovnega premaza AKRIL Emulzija.

Barvanje z visoko obstojno in odlično pokrivno fasadno barvo ACRYLCOLOR.

Izbira fasadne barve je odvisna od številnih dejavnikov, kot so estetski učinki, tehnične lastnosti barve, tip podlage in značilnosti objekta. Pri izbiri je pomembno upoštevati:

1. Vrsto, kakovost in starost podlage: Pomembno je oceniti, kako dobro se bo barva oprijela podlage in kakšna je odpornost podlage proti zunanjim vplivom.
2. Stopnja izpostavljenosti vremenskim vplivom: Fasade, ki so močneje izpostavljene soncu, padavinam, vetru ali umazaniji, potrebujejo barvo, ki je odporna na te vplive.
3. Lastnosti fasadne barve: Upoštevati je treba:
   • Vodoodbojnost (za zaščito pred padavinami),
   • Paroprepustnost (za omogočanje prehoda vlage iz notranjosti),
   • Obstojnost barvnih odtenkov skozi čas (da barva ne zbledi prehitro).

Te lastnosti so odvisne predvsem od vrste veziva v fasadni barvi. Fasadne barve se po tehnologiji delijo na:

• Akrilne barve – dobre za gladke površine, manjše razpoke in estetsko prenovo.
• Silikatne barve – visoka paroprepustnost, primerne za starejše, bolj vlažne objekte.
• Silikonske barve – odlična kombinacija vodoodbojnosti, paroprepustnosti in dolgotrajne obstojnosti barv.

Pred izbiro je pomembno tudi razmisliti o vrsti zaščite, ki jo želite doseči, in obliki površine (fine, gladke, rustikalne) ter morebitnih težavah, kot so mikro razpoke, alge ali plesni. Pomembno je poznati tudi, kako so fasadne površine orientirane – ali so bolj izpostavljene soncu ali vremenskim vplivom.

S tem pristopom boste lažje izbrali fasadno barvo, ki bo dolgotrajna in ustrezna za vaš objekt.

Le redno vzdrževane fasadne površine zagotavljajo ustrezno zaščito toplotno izolacijskega sistema in ohranjajo osnovne funkcionalne lastnosti fasade. Fasade so nenehno izpostavljene različnim škodljivim vplivom iz okolja, kot so padavine, vlaga, sončna svetloba in umazanija, kar vpliva na njihovo obstojnost. Vlaga je eden glavnih vzrokov za nastajanje razpok, zmanjšanje toplotne izolacije in razvoj mikroorganizmov, ki fasado dodatno poškodujejo.

Večina fasadnih površin, zlasti tistih obdelanih z ometom, je poroznih in vodoodbojnih, vendar se vodoodbojnost sčasoma zmanjšuje. Običajno je potrebno fasado obnoviti po 10 do 15 letih, saj se v tem času fasadna površina izpere, umaže, zbledi in postopoma poškoduje. Ponovno barvanje fasadi vrača njeno funkcionalnost, paroprepustnost, vodoodbojnost ter estetski videz.

Nepravočasno obnovitveno barvanje lahko privede do poškodb ometa, katerih sanacija je običajno veliko dražja kot pravočasno vzdrževalno barvanje v priporočenem časovnem obdobju.

EPS W (White) in EPS G (Graphite) sta vrsti ekspandiranega polistirena (EPS), ki se uporabljata za toplotno izolacijo, vendar imata različne lastnosti in uporabo.

• EPS W (White) je standardni beli ekspandirani polistiren. Ima odlične toplotnoizolacijske lastnosti, nizko vodovpojnost, dobro paroprepustnost in dolgo obstojnost. Uporablja se tam, kjer so zahteve za izolacijo standardne. Primeren je za široko paleto gradbenih projektov, kjer je pomembno zagotoviti zdravo in prijetno bivalno okolje s trajnostnim, naravi prijaznim materialom.
• EPS G (Graphite) je grafitni ekspandirani polistiren, oplemeniten z delci grafita, ki odbijajo toploto podobno, kot zrcalo odbija svetlobo. Zaradi tega ima približno 20 % boljšo toplotno izolativnost v primerjavi z belim EPS-om. To omogoča uporabo tanjše izolacijske plasti, kar je posebej uporabno, kadar je treba zmanjšati debelino izolacije, npr. pri fasadah, terasah ali balkonih, kjer je pomemben tudi vizualni izgled.

Špaletni profil:

Špaletni profili se uporabljajo za ustvarjanje fleksibilnega stika med izolacijskim sistemom in okviri oken ali vrat. Njihova naloga je:

• zaščita oken in vrat pred mehanskimi poškodbami,
• ustvarjanje ravnih in čistih robov,
• preprečevanje razpok med različnimi materiali, kot so omet in okenski okvirji,
• zagotavljanje tesnjenja, ki preprečuje vdor vode in zraka, kar izboljšuje energetsko učinkovitost stavbe.

Špaletni profili se torej uporabljajo, kadar želimo natančno zaključiti robove okoli oken in vrat ter zagotoviti njihovo zaščito pred zunanjimi vplivi.

Odkapni profil:

Odkapni profili se uporabljajo na mestih, kjer je treba zagotoviti pravilno odtekanje vode, zlasti na spodnjih robovih fasade, nad okenskimi odprtinami, terasami ali balkoni. Njihova glavna naloga je:

• preprečevanje, da bi voda tekla po fasadi, kar bi lahko povzročilo madeže in poškodbe,
• in zagotavljanje dolgotrajnosti fasadnega sistema z usmerjanjem vode stran od fasade.

Odkapne profile uporabimo tam, kjer je treba zagotoviti učinkovito odvajanje vode in preprečiti njeno zastajanje, predvsem na robovih fasad in nad okenskimi odprtinami.

Zaključne omete najpogosteje razlikujemo glede na tip veziva, ki določa njihove lastnosti in uporabo.

Tukaj so glavne vrste ometov:

1. Silikonski ometi

• Paroprepustnost in vodoodbojnost: Zagotavljajo vrhunsko paroprepustnost in hkrati odlično vodoodbojnost, kar ostaja stabilno skozi celotno življenjsko dobo.
• Trpežnost in elastičnost: Imajo dobro trdnost in elastičnost, zato odlično prenašajo raztezke in napetosti. Primerni so za površine izpostavljene vlagi in vremenskim vplivom.
• Nizka oprijemljivost umazanije: Fasade zdržijo dolgo čiste zaradi zmanjšane oprijemljivosti prahu in drugih nečistoč.

2. Akrilni ometi

• Vodoodbojnost: Nudijo dobro zaščito pred vlago.
• Širok izbor barv: Možna je najširša izbira barv, vključno s temnimi in intenzivnimi odtenki.
• Različne teksture: Na voljo v številnih različnih teksturah in granulacijah, kar omogoča prilagoditev različnim estetskim zahtevam.

3. Silikatni ometi:

• Paroprepustnost: Izjemno visoka paroprepustnost, kar jih naredi primerno za objekte, kjer je pomembna dobra zračnost.
• Nizka vsebnost organskih snovi: Zaradi tega so primerni za sanacijo zgodovinsko zaščitenih objektov, saj ohranjajo avtentičnost fasad.
• Uporaba: Idealen za spomeniško zaščitene objekte in stavbe, kjer je zračnost ključna.

4. Mineralni ometi

• Paroprepustnost: Imajo odlično paroprepustnost.
• Negorljivost: So popolnoma negorljivi, kar jih naredi zelo varne, zato so primerni za notranje in zunanje površine.
• Slabša vodoodbojnost: Zaradi slabše zaščite pred vodo in zahtevnejše vgradnje se uporabljajo redkeje, predvsem na specifičnih lokacijah, kjer so odločilne zahteve po zračnosti in požarni varnosti.

Vsaka vrsta ometa ima svoje prednosti glede na specifične potrebe objekta, od vremenske izpostavljenosti do estetskih zahtev in funkcionalnih lastnosti.

Sidranje fasade je ključen postopek pri nameščanju izolacijskih sistemov, saj zagotavlja stabilnost in dolgotrajnost celotne fasadne konstrukcije. Pri tem se uporabljajo različna sidra glede na vrsto izolacije, tip podlage in druge dejavnike. Postopek in izbira sider se prilagajata specifičnim potrebam projekta.

Dejavniki, ki vplivajo na število sider:

1. Površina fasade: Povprečno se uporabi od 6 do 8 sider na kvadratni meter. Na bolj obremenjenih mestih, kot so vogali in robovi stavbe, je potrebno dodatno sidranje.
2. Tip podlage: Na trdnih podlagah, kot so beton in polna opeka, je morda potrebno manj sider, medtem ko porozne podlage, kot so votle opeke ali porobetonski bloki, zahtevajo več sider.
3. Višina stavbe in vremenski pogoji: Pri višjih stavbah in območjih z močnimi vetrovi se število sider poveča za zagotovitev večje stabilnosti.

Priporočila za sidranje:

• Tip sider glede na podlago: Sidra je treba izbrati glede na zidno podlago (kategorije A, B, C, D in E, opredeljene v smernicah ETAG 014). Na primer, za beton in polno opeko (kategoriji A in B) so primerna sidra, ki prenesejo večje obremenitve. Pri bolj poroznih podlagah, kot so votla opeka in porobeton (kategoriji C in D), izberemo sidra, ki zagotavljajo boljše oprijemanje.
• Merjenje izvlečnih sil: Če vrsta zidne podlage ni znana, ali če uporabljamo sidra, ki niso specifično deklarirana za to podlago, je priporočljivo izvesti meritve izvlečnih sil na objektu, da se določi optimalno število in globina sidranja.

Vrtanje lukenj:

• Za trdne podlage (kategoriji A in B): V betonske ali zidane stene iz polne opeke se luknje vrtajo z vibracijskimi ali udarnimi vrtalniki.
• Za porozne podlage (kategoriji C, D in E): Pri zidovih iz opečnih votlakov, zidovih iz porobetonskih blokov, zidovih iz betonskih votlakov in betonih iz lahkih agregatov, je treba uporabiti običajne rotacijske vrtalnike.

Sidranje je torej prilagojeno glede na specifične pogoje na gradbišču, pri čemer je ključno, da se dosledno upoštevajo navodila proizvajalcev in smernice za vgradnjo.

Pri vgradnji materialov je ključno upoštevanje vremenskih pogojev, saj lahko neustrezne razmere negativno vplivajo na kakovost in dolgotrajnost vgrajenih materialov. Najpomembnejši dejavniki so temperatura, zračna vlaga in hitrost vetra. Vsak material ima določene meje glede pogojev, v katerih je lahko varno in učinkovito uporabljen.  Pogoje za vgradnjo določa tehnična dokumentacija vsakega posameznega materiala.