Sanacija fasade

Odločitev, kdaj je pravi čas za sanacijo ali renoviranje fasade, je odvisna od resnosti poškodb na zaključnih slojih ali toplotni izolaciji.

Velik poudarek se daje tudi energetski sanaciji starejših stavb brez ali s tanko debelino toplotne izolacije, saj imajo zaradi tega velike toplotne izgube. Velikokrat so vzroki za sanacijo fasade tudi površinske poškodbe, ki so razvidne v obliki lis, mikro razpok ali madežev. Ti so lahko pogost pojav na fasadah, vendar je pomembno ločiti, kdaj gre predvsem za umazanijo in kdaj za mikroorganizme, kot so glivice, plesni in alge. Pogoj za njihov razvoj je predvsem vlaga, zato se najpogosteje razrastejo na osojnih legah, kot sta na primer vzhodna in severna stran fasade. Razlog za sanacijo fasade pa je lahko vezan zgolj le na estetski videz same stavbe, na primer ob spremembah barvnega sloja fasade po določenem časovnem obdobju. Ne smemo pozabiti niti na vzdrževalna dela na fasadah, niti na bistvene preventivne ukrepe, ki lahko preprečijo razne poškodbe in podaljšajo življenjsko dobo celotnega sistema toplotne izolacije.

Saniranja mikro razpok na fasadi se lotimo s sistemsko rešitvijo v dveh korakih:

1. korak: Nanos osnovnega premaza REVITAL Primer NG.
2. korak: Barvanje z mikroarmirano fasadno barvo REVITALCOLOR, ki premošča lasaste razpoke.

Veliko starejših stavb je danes izoliranih le z nekaj centimetri izolacije, zato je pri manj kot 10 cm izolacije smiselno razmisliti o doizoliranju objekta. Pet ali še kakšen dodaten centimeter debelejša toplotna izolacija, kakršno smo za toplotno zaščito stavbnega ovoja najpogosteje vgrajevali pred leti, ne zadošča zahtevam veljavnega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Stanovanjske in druge stavbe brez ali s tanko toplotno izolacijo imajo lahko velike toplotne izgube. Investicija v dodatno toplotno izolacijo se izplača, saj so po izvedbi energetske sanacije stavbe prihranki energije občutni. Dodaten plus pri doizolaciji zgradbe so tudi sredstva, ki se lahko pridobijo preko Ekosklada. Izvedba doizolacije fasade se izvede v več korakih. Med izvedbo pa je potrebno upoštevati sušenje vgrajenih materialov in slojev ter vrstni red izvedbe.

1. korak: Dezinfekcija okuženih površin: po potrebi površine operemo s curkom vode in posušene premažemo z razredčenim Algicidom.
2. korak: Osnovni premaz: po potrebi Akril emulzija.
3. korak: Doizolacija: za dobro pripravljeno podlago lahko vgradimo ustrezen JUBIZOL fasadni sistem (JUBIZOL Strong, JUBIZOL Micro Air, JUBIZOL Premium, JUBIZOL EPS, JUBIZOL MW, JUBIZOL Kulirplast).

Obnova fasadnih površin, ki so bile ob poplavah ali iz kakšnih drugih razlogov namočene z vodo in je ob tem na njih prišlo le do poškodb v obliki madežev ali odstopanja in luščenja barvnih nanosov, se od običajnega obnovitvenega barvanja razlikuje predvsem v pripravi podlage. Način sanacije je odvisen od vrste in intenzitete poškodb, poseben problem pa predstavljajo površine, ki so bile v stiku z vodo, onesnaženo z izlitim kurilnim oljem, s fekalijami ali s strupenimi in drugimi nevarnimi snovmi. Postopek sanacije takih površin je zahteven in ga je možno določiti šele na osnovi izsledkov ogleda vsakega konkretnega objekta posebej. Največji izziv predstavlja blokada v vodi lahko in hitro topnih snovi, ki so v zunanjih plasteh toplotno izolacijskega sistema ostale po sušenju in jih iz njih ne moremo odstraniti. Če blokada ni uspešna, se pri obnovitvenem barvanju v nanosih vodnih barv in osnovnih premazov te snovi raztopijo ter zaradi migracije skozi nastajajoč barvni film ponovno tvorijo madeže neodvisno od števila slojev in stopnje pokrivnosti novo nanešene barve.

Smiselna je tudi vgradnja dodatne toplotne izolacije na starejših, slabše izoliranih objektih, saj so stroški za ogrevanje s tem občutno nižji.

Sanacija fasadnih površin z vgrajeno izolacijo iz ekspandiranega (EPS) ali ekstrudiranega (XPS) polistirena poteka v naslednjih korakih:

1. korak: Če je le možno z umazanih in namočenih fasadnih površin odstranimo umazanijo s toplo vodno raztopino univerzalnih gospodinjskih čistil (po potrebi drgnjenje madežev z mehko krtačo), sledi spiranje očiščene površine s čisto vodo.
2. korak: Fasadne površine je potrebno sušiti najmanj mesec dni, saj so vsi nadaljnji sanacijski posegi smiselni šele, ko vlažnost zidnih površin pade pod 5 %.
3. korak: Fasadne površine premažemo z razredčenim JUKOL Primer-om (JUKOL Primer : voda = 1 : 1).
4. korak: Fasadne površine prebarvamo z mikroarmirano fasadno barvo REVITALCOLOR, dvoslojni nanos, ki vam ga bodo niansirali na katerikoli izmed številnih JUB-ovih niansirnih postaj JUMIX v trgovinah z barvami po vsej Sloveniji.

Sanacija na zgoraj opisan način je primerna samo pod pogojem, da je vgrajena izolacija iz ekspandiranega (EPS) ali ekstrudiranega (XPS) polistirena.

Vlaga je glavna težava, ki se pojavlja tako pri starejših zgradbah, kot pri novogradnjah zaradi nepravilno vgrajene hidroizolacije. Glavni viri so talna in atmosferska vlaga (dež ali sneg) ter vlaga, ki se pojavlja zaradi kondenzacije vodne pare. Trikomponenti sistem JUBOSAN WTA ponuja funkcionalno in estetsko rešitev težav pri problemih z vlago. Z JUBOSAN sanirnim sistemom WTA bo hiša ali objekt dodatno zaščiten pred vlago. Tu gre za celovit sistem od temeljnega obrizga, grobega sušilnega ometa, do končnega finega ometa. Opisan sistem omogoča hitrejše izsuševanje stalno vlažnih zidov, ki so prizadeti kot posledica vpliva kapilarnega vleka. Edinstvena sestava materialov omogoča, da se soli, ki se prebijajo skozi zidove, začnejo nalagati v samem sistemu ter se tako ne pojavijo (naplavljajo) na površini zidu. Sistem je primeren za sanacijo zunanjih kot tudi notranjih zidov.